Urbanizacija je proces rasti prebivalstva in preoblikovanje podeželskih naselij v mesta, oziroma širjenje mestnega načina življenja na podeželju. Suburbanizacija pa je proces razseljevanja mestnega prebivalstva iz mest v obmestje. Slika prikazuje pogled na mesto New York, ki je po številu prebivalcev največje mesto v ZDA, s svojim velemestnim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu. Že več kot stoletje je eno najpomembnejših svetovnih trgovinskih in finančnih središč.
Leta 1790 so bile ZDA ruralna država s 95 % kmečkega prebivalstva. Več kot 15 tisoč prebivalcev so imeli le Philadelphia, New York in Boston, medtem ko je bil jug države skoraj v celoti kmečki. Urbana področja so se razvila šele po letu 1830, še večjo rast pa je povzročila visoka industrializacija po letu 1890. Graf prikazuje spreminjanje razmerja med mestnim in podeželskim prebivalstvom v Združenih državah Amerike med leti 1790 in 2010.
Na karti so prikazana urbana območja ter večmilijonska velemesta ZDA,
ki se na nekaterih obmčjih zlivajo v tako imenovane "megalopolise".
Za velemesta ZDA je značilna delitev na: poslovno središče – downtown, notranji del mesta, predmestja – območja suburbanizacije.

Na posnetku iz zraka je lepo vidna struktura mesta Los Angeles.
Velika gostota prebivalstva na majhnem prostoru zahteva nove načine bivanja in življenjskega sloga, povzroča pa tudi ekološke probleme. Posledično na obrobju mest nastajajo nove soseske za premožnejše – suburbana območja ali suburbs; ta proces se imenuje suburbanizacija. Kvaliteta življenja v velemestih je slabša zaradi bolj onesnaženega zraka, večjega hrupa, premalo gibanja in manj kakovostne prehrane.