RIMSKE CESTE NA SLOVENSKEM

Že stari Rimljani so v Sloveniji zgradili svoj približek slovenskega cestnega križa. Rimske ceste so vodile iz Italije čez Vipavsko dolino in Ljubljano proti Ptuju ter naprej na vzhod in proti Zagrebu. Pomembnejše cestne povezave so povezovale večje kraje na območju današnje Slovenije in sosednjih držav. Cestno omrežje je služilo predvsem vojaškim in gospodarskim potrebam. Čez slovensko ozemlje so potekale:

  • glavne ali državne ceste (via publica), ki so jih gradili vojaki, financirale so se iz državnega proračuna,
  • stranske ali krajevne ceste (via vicinalis), ki so povezovale večja središča med seboj in večja središča z zaselki,
  • privatne ceste, ki so jih gradili posamezniki v različne namene.



Rimske ceste
Rimske ceste na slovenskem
Rimske ceste na slovenskem (vir)

RIMSKE CESTE

Tabula Peutingeriana

Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju. Ni zemljevid v današnjem pomenu besede, ker ne prikazuje oblike ozemlja v sorazmerju z realnim obsegom. Narisane so le rimske ceste z imeni krajev in razdaljami med njimi. V tistih časih so se take karte imenovale itinerarium in so bile precej skromne. To karto so uporabljale rimske legije med premiki iz enega oporišča do drugega, zato prinaša tudi imena manjših krajev, ki so nudila prenočišče in preskrbo. (več...)

Ni mogoče določiti natančnega datuma nastanka te listine. Z vso verjetnostjo je nastajala postopoma skozi več stoletij in ni bila nikoli ažurirana.

(vir: Wikipedia).

karto si lahko ogledate v levem kartografskem oknu s pomočjo vodoravnega drsnika

Aquilea – Emona – Poetovio – Sirmium – Singidunum

Območje Postojnskih vrat je bilo že daleč nazaj pred našim štetjem poznano kot najlažji prehod med Jadranom in Baltikom. Čez te kraje je namreč vodila prazgodovinska jantarjeva pot. Cesta čez Hrušico je bila zgrajena v času vladanja cesarja Avgusta. Ob poteku rimske ceste Aquilea – Emona najdemo najbolj pomembne utrdbe, kot so Ajdovščina, Hrušica, Lanišče in Vrhnika.

V Šempetru v Savinjski dolini so vzhodno od rimske nekropole našli ohranjene ostanke rimske ceste
Aquilea – Emona – Celeia – Poetovio, ki je potekala od današnjega Ogleja v Italiji preko Ljubljane in Celja do Ptuja.

Aquilea – Virunum

Cesta Aquilea – Virunum je povezovala rimski imperij z Norikom. Potekala je od današnjega Ogleja do Čedada v Italiji, nato čez zahodni del današnje Slovenije ( RobičKobaridBovec), preko prelaza Predel do italijanskega Trbiža (Tarvisio) in nato po ozemlju današnje Avstrije mimo Beljaka do mesta Virunum (današnji Zollfeld v bližini Gospe Svete).

Aquilea – Tergeste – Tarsatica

Cesta Aquilea – Tergeste – Tarsatica je predstavljala glavno povezavo z vzhodnojadransko obalo. Potekala je od Ogleja v Italiji do Trsta, nato pa preko današnje Kozine in Materije na slovenskem ozemlju do Trsata (del današne Reke) na Hrvaškem ter naprej vzdolž Jadrana.

Emona – Neviodunum – Siscia

Cestna povezava Emona – Neviodunum – Siscia je potekala približno tam, kot sodobna cesta Ljubljana – Zagreb in je povezovala Emono z vzhodnimi območji imperija.

Za rimske ceste so bili značilni miljniki. Do danes lepo ohranjen primerek miljnika se nahaja v okolici grada Mokrice v bližini Brežic.

Rimski miljniki so bili kamni, ki so jih Rimljani postavljali ob vseh pomembnih javnih cestah. V zgodnjem obdobju rimskih osvajanj je bila na njih zapisana razdalja do zlatega miljnika v Rimu (stal je na sredi znamenitega foruma), kasneje pa tudi do drugih večjih mest. Rimska milja je merila tisoč dvojnih korakov oziroma, prevedeno v sodobni metrski sistem, 1481.5 metra.

Celeia – Virunum

Cestna povezava Celeia – Virunum je potekala od današnjega Celja preko Križevca ter nato preko slovenske in avstrijske Koroške do mesta Virunum (današnji Zollfeld v bližini Gospe Svete).

Cesta se je vila ob vznožju Uršlje gore, kjer v dolini v Kotljah izvira na nadmorski višini 510 m Rimski vrelec – naravna mineralna voda, izjemno bogata z železom. Že v dobi Rimljanov je bila tu obcestna postojanka.