Financiranje
Projektna skupina
Faze projekta
Trajanje projekta
Rezultati

Geodetska znamenja se na terenu pojavljajo v različnih oblikah, kot stebri, stolpi, mejni kamni, reperji, posamezne označbe na naravnih in grajenih objektih ali celo kot samostojni manjši zidani objekti. Ne glede na starost, vrsto in namen postavitve stalnih geodetskih znamenj, le-ta v večini primerov materializirajo koordinatne sisteme ali zemljiško-lastniška razmerja na nekem območju, ki v znatni meri obstajajo še danes in tako nimajo le zgodovinske vrednosti. Med stalna geodetska znamenja sodijo:

  • fundamentalni reper v Rušah, reperji različnih redov višinskih mrež, geodetske točke triangulacijskih baz v Radovljici in Mariboru, mejniki starih deželnih meja Avstro-Ogrske,
  • triangulacijske točke na vrhovih slovenskih hribov in gora,
  • stara mejna znamenja, ki so določala deželne ali državne meje in ki lahko še vedno vplivajo na določitev državnih meja (predvsem z R Hrvaško),
  • različne mejno-lastninske oznake v zemljiškem katastru (različne oblike mejnih znamenj: mejniki, različno označena vklesana mejna znamenja v skale ali objekte) in
  • geodetske točke z izobraževalno-turističnim potencialom (npr. GEOSS – Geometrično središče Slovenije v Slivni pri Vačah), geodetske točke z razglednimi stolpi (npr. Rašica),
  • tu so še kamni, naravni ali betonski, večji ali manjši, kot oznake trig. točk 2. in točk nižjih redov,
  • gravimetrične točke, posebej pomembne so absolutne gravimetrične točke – grad Socerb, Sevniški grad, trdnjava Kluže, grad Bogenšperk, cerkev sv. Areh in druge

S poznavanjem stalnih geodetskih znamenj iz obdobja klasične geodetske izmere lahko v določenih primerih omogočimo njihovo uporabnost tudi pri izvajanju sodobne geodetske izmere. Geodezija je namreč ena redkih strok, ki za kakovostno delovanje v sodobnem času, mora sodobne metode izmere oz. podatke združevati s podatki pridobljenimi v preteklosti. Odločitve v sedanjosti so pravilnejše in lažje, če poznamo načela in praktično delovanje geodetske znanosti in stroke v preteklosti. Zaradi pravne zaščite nepremičnin in vzdrževanja državnega koordinatnega sistema je ohranjanje pomembnih starih stalnih geodetskih znamenj v naravi, skupaj s podatki pridobljenimi v preteklosti, zelo pomembno. Tudi v območjih na meji z R Hrvaško je pomembno identificirati in ovrednotiti stalna zgodovinska geodetska znamenja za namene strokovnega odločanja v postopkih urejanja državnih mej. Nenazadnje pa lahko z dobrim poznavanjem teh geodetskih znamenj sodelujemo v evropskih iniciativah ohranjanja tehnične kulturne dediščine (npr. na območju nekdanje Avstro-Ogrske), nekatera geodetska znamenja pa bi lahko sodila tudi na seznam svetovne spomeniške dediščine UNESCO.

Projekt bo razdeljen na štiri delovne pakete:

  • Delovni paket 1: Metodološka navodila za popis, vrednotenje in uporabo različnih stalnih geodetskih znamenj v sodobnem času
  • Delovni paket 2: Raziskava virov in literature o pomembnih stalnih geodetskih znamenjih
  • Delovni paket 3: Modeliranje digitalne zbirke pomembnih stalnih geodetskih znamenj in njihovih lastnosti
  • Delovni paket 4: Diseminacija rezultatov projekta

Zasnovi metodologije za popis in vrednotenje in uporabo različnih pomembnih stalnih geodetskih znamenj v sodobnem času bo sledila raziskava virov in literature o pomembnih geodetskih znamenjih. Izvedli bomo tudi intervjuje s starejšimi geodeti, ki so v času klasične geodetske izmere sodelovali oz. bili udeleženi pri postavitvi ali vzdrževanju pomembnih stalnih geodetskih znamenj.

Končni materialni rezultat projekta bo izdelan konceptualni model digitalne zbirke pomembnih stalnih geodetskih znamenj, v katerem bodo popisane merodajne lastnosti teh znamenj. Izdelana bodo tudi metodološka navodila za vrednotenje in uporabo izbranih stalnih geodetskih znamenj v sodobnem času glede na možnosti uporabe znamenj za sodobne geodetske namene, njihovo kulturnozgodovinsko vrednost ter turistični potencial. Preučena bo tudi možnost opredelitve izbora najpomembnejših geodetskih znamenj, ki bi po zaključku projekta prešel v presojo konservatorjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije. Predlogi konservatorjev so namreč osnova za izdelavo seznama kulturnih spomenikov, ovrednotenih za razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, za katerega je pristojen Direktorat za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo.

Izdelan bo tudi testni primer digitalne zbirke izbranih geodetskih znamenj, ki bo podal usmeritve glede zahtevnost popisa in ocene stanja objektov ter količina dela potrebnega za vzpostavitev celotne digitalne zbirke starih geodetskih znamenj po zaključku projekta.

Projekt bosta izvajala projektna partnerja Geodetski inštitut Slovenije (GI) in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG), ki že vrsto let sodelujeta pri številnih razvojnih in raziskovalnih projektih povezanih z vzpostavitvijo in realizacijo državnega koordinatnega sistema Slovenije ter konceptualnih, razvojnih in operativnih nalogah, povezanih z uporabo GNSS-tehnologije na praktično vseh področjih geodezije.