1953

Inštitut je bil ustanovljen 14. decembra 1953 kot samostojni raziskovalni inštitut pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Tehnične visoke šole v Ljubljani. Pobudnik ustanovitve je bil prof. Ivan Čuček, ki je bil tudi njegov prvi direktor. Začetno obdobje delovanja Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo (IGF) je zaznamovala pomanjkljiva opremljenost in kadrovska podhranjenost slovenske geodezije. Inštitut je poleg izvedbe zahtevnih geodetskih del poskrbel za vrsto izvirnih rešitev pri zagotavljanju natančnih mehaničnih geodetskih instrumentov, kar nam potrjuje veliko mero praktičnega znanja in iznajdljivosti posameznikov. Zaposleni so sami skonstruirali nivelirje, redreser, fotoprerisovalnik in fotopantograf. V uporabo je bila uspešno uvedena vrsta novih tehnologij, predvsem na področju fotogrametrije.

1960 - 1970

Med leti 1960 in 1970 je Inštitut poglabljal znanje in izboljševal natančnost merjenj (meritve posedanj objektov z novimi metodami in opremo, prva dela v tujini - izmera rudnikov v Alžiriji,…). Najpomembnejši korak je bil storjen na področju kartografije, saj je Inštitut, kot prva institucija v Sloveniji in kot prva civilna institucija v tedanji Jugoslaviji, uvedel moderne metode izdelave kart in s tem ostaja zapisan kot začetnik institucionalne kartografije za najširši krog uporabnikov. Po naročilu AMZ smo leta 1963 izdelali prvo avtokarto tedanje Jugoslavije, s katero se je odprlo novo področje izdelave kart izven ožje stroke. Sledila je karta Julijskih Alp in načrt mesta Maribor. Začela se je tudi izdelava uradnih preglednih kart Slovenije v malih merilih, s tematskimi prikazi za potrebe gozdarjev in planerjev. 

1980 - 1990

Med leti 1980 in 1990 je Inštitut izvajal vrsto temeljnih in aplikativnih raziskovalnih nalog. Leta 1983 smo začeli z uvajanjem avtomatizirane kartografije, s tem pa je bila ponovno začrtana nova smer razvoja. Število zaposlenih je bilo v začetku osemdesetih let največje in sicer okoli 70. Inštitut je pripravljal standardizacijo v kartografiji in sodeloval pri razvijanju baz podatkov geodetske službe. Zgodaj je zaznal pomen informatike in zato vzpodbujal razvoj prostorske informatike ter geokodiranja. Strokovnjaki Inštituta so že leta 1984 izdelali računalniški atlas občine Sežane, prvi tovrstni izdelek v tedanji Jugoslaviji. Kasneje so sodelovali pri izdelavi aplikacij za digitalni model reliefa (DMR), registra osnovnih teritorialnih enot (ROTE) in evidence hišnih številk (EHIŠ), postavili prvi integralni geografski informacijski sistem (GIS) v tedanji Jugoslaviji z vključenimi: zemljiškim katastrom, topografijo, 3D-modelom terena in 3D-modelom zgradb mesta Cavtat. 

 

1990 - 2000

Po letu 1990 je izredno hiter razvoj informatike povzročil povsem spremenjene okoliščine dela, vzporedno pa se je na inštitutu pričela tudi generacijska menjava kadrov. Inštitut je stopil na pot intenzivnega šolanja, zaposlovanja nadarjenega mlajšega kadra s strokovnimi ambicijami. Občutno se je povečala povprečna stopnja izobrazbe na zaposlenega. Večletno načrtno razvojno in operativno delo na področjih kartografije, fotogrametrije, geodezije in nepremičnin oziroma širše geomatike so Inštitutu prinesli tudi mednarodno prepoznavnost ter več priznanj na področju fotogrametrije (3D modeli), hidrografije in kartografije, ki jih podeljujejo domača in mednarodna združenja.

 

2000 ...

Zaradi sprememb in nastalih novih potreb v našem prostoru, se je Inštitut, na osnovi Zakona o geodetski dejavnosti (U.l. 8/2000) ter sklepa Vlade Republike Slovenije (U.l. 84/2000), dne 7. oktobra 2000 statusno preoblikoval v Geodetski inštitut Slovenije. Geodetski inštitut Slovenije je pravni naslednik Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo in je vpisan v sodni register pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Ustanovitelj inštituta je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in dolžnosti pa izvršuje Vlada Republike Slovenije. Inštitut je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in omenjeni sklep o preoblikovanju. Nadzor nad delom inštituta je v pristojnosti Glavnega urada Geodetske uprave Republike Slovenije.

Geodetski inštitut Slovenije izvaja kot javno službo razvojne in strokovno-tehnične naloge državne geodetske službe na področju osnovnega geodetskega sistema, državnih topografskih in kartografskih baz podatkov ter baz podatkov o nepremičninah, izvedbenih projektov s področja osnovnega geodetskega sistema, kartografije in evidentiranja nepremičnin ter na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti, v skladu s programom dela inštituta, ki je sestavni del letnega programa dela državne geodetske službe. Inštitut opravlja dejavnost za trg proti plačilu za občine in druge naročnike v obsegu, ki ga določi Vlada Republike Slovenije ob sprejemu letnega programa dela državne geodetske službe. 

Inštitut je vodil in sodeloval oziroma vodi in sodeluje v različnih nalogah kot so popis nepremičnin, prehod na nov koordinatni sistem, izdelava topografske karte v merilu 1 : 50.000, pomorskih kart in v drugih nalogah. Ves čas zaposleni na Inštitutu skrbimo za prenos znanja in izkušenj na različne skupine uporabnikov ter skrbimo za popularizacijo stroke v obliki svetovanj, pedagoških procesov ter organizacije in izvedbe izpopolnjevanj in usposabljanj v okviru Izobraževalnega središča za geomatiko (ISG).